Preskoči na glavno vsebino

Drugo tromesečje

Naj povem veselo novico. V tem obdobju se nihanja sladkorjev najbolj umirijo. Veliko lažje je nadzorovati sladkor v teh mesecih. Nekoliko je potrebno povečati bazalne profile. V začetku drugega tromesečja sem morala dvigniti samo bazale ob določenih urah. Od 22. tedna  naprej sem začela tedensko spreminjati bazalne profile tako ure kot tudi doze inzulina. Doze inzulina so naraščale. 

V 17. tednu sem prvič začutila mehurčke v trebuščku. Nisem jih čutila vsak dan, ampak občasno. Do 24. tedna so mehurčki postopoma prešli v vedno močnejše in bolj redne brce. Brce so proti koncu drugega tromesečja postale  močnejše in vidne navzen. Čutila sem ga vsak dan. Najbolj aktiven je bil seveda ponoči.

Bilo je res lepo obdobje, ki pa je zame postalo tudi stresno, saj smo prišli v del leta, ko se začne covid. Vsi moji redni pregledi so postali prav naporni. Maske, neskončno izpolnjevanje covid vprašalnika, merjenje temperature, prestavljeni pregledi, odpovedani pregledi, večurno stanje na ulici za oddajo krvi in stres, kaj če zbolim? Takrat je bila situacija nova za vse. 

Ko si noseč z diabetesom tipa1, imaš neprestano preglede. Sama sem imela na 4 tedne osebno ginekologinjo, na 3 do 4 tedne rizično ambulanto ( od 13.tedna nosečnosti naprej) in 2x pregled očesnega ozadja ( moral bi biti 3x ampak je zaradi covida odpadel) ter diabetolog na 4 do 5 tednov skupaj z obiskom laboratorija. 

V drugem trimesečju sem tako imela poleg rednih pregledov pri osebni ginekologinji in v rizični ambulanti, še pregled morfologije in srčnega kardiologa v Celju. Za srčnega kardiologa so se odločili v rizični ambulanti UKC, saj  naj bi bilo zaradi mojega diabetesa tipa 1 povišano tveganje za prirojene srčne napake. 

Če seštejete, vidite, da je teh pregledov ogromno. Sama sem se iz tega razloga odločila, da bom celotno nosečnost na bolniški. Še zdaj menim, da sem se odločila prav. Urejanje sladkorjev je terjalo od mene  24 ur na dan. Vbistvu sem se že v nosečnosti pripravila na nočno nespanje, saj je senzor vibriral res vsaj 2x na noč (meja za visoki sladkor je bila zelo nizka). 


Skratka morfologijo bi morala imeti v 22. tednu nosečnosti v UKC. Žal je takrat nastopila karantena in zaradi vdora okužene osebe v belo cono bolnišnice, so odpovedali morfologijo. Tako sem morala morfologijo plačati v okviru samoplačniškega pregleda. Na morfologiji je bilo vse super. Potrdili so, da je fantek. Žal Anže zaradi covid ukrepov, ni smel z mano na morfologijo. 


Tako sva se v 23. tednu nosečnosti odpravila v Celje na pregled k edinemu srčnemo kardiologu, ki izvaja tak pregled na nerojenih otročkih. Najprej sva seveda doktorirala iz iskanja vstopa v porodnišnico. Najbolj smotan vstop kar jih je. Saj sva morala prečkati kontejnerje za covid testiranje, ki so takrat(mogoče so še) bili postavljeni točno pred vhodom v porodnišnico. Groza!!! 

Nato itak Anže ni smel z mano. Morala sem imeti rokavice (takrat so bile obvezne) , ki so jih razkužili in masko. Malo sem zamujala. Ker sovražim zamujanje, me je vse skupaj spravilo v stres. Sladkor je od stresa narastel na 12mmol/l. Rokavice so me spravljale ob živce.  Neprestano sem razmišljala česa sem se dotaknila in ne smem se dotakniti obraza in presneto ravno takrat me je vse srbelo. 

Zdravnik me je pregledal. Pregleda me je bilo nooro strah. Res res sem upala, da ima najin pikec zdrav srček. Pregled je bil mučen, saj je zdravnik bil cele 4min čisto tiho. In na to je rekel: Gospodična vse je vredu. Šele takrat sem ugotovila, da sem zadrževala dih. 

Juhuhu najin otroček ima zdrav srček. To je bila novica dneva! 

V drugem tromesečju sem morala oddati tudi kri za preverjanje toksoplazmoze, saj je še nisem prebolela.

Kljub covidu in vsem pregledom ter stresu,ki ga je vse to prinašalo, je bilo drugo tromesečje eno lepših obdobij nosečnosti. Trebušček je bil ravno prav velik in sladkorji veliko bolj umirjeni. 

Vsakodnevno sem odšla na 2 do 3 krajše sprehode po obrokih. In sproti prilagajala bazalne profile. V tem času sem tudi spremenila OH faktor, saj prejšnji ni več ustrezal. 

Toliko o drugem tromesečju. 

Če vas zanima še kaj, pa mi hitro napišite

 


Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zobki in sladkorna bolezen

Že kar nekaj časa nisem objavila nobenega bloga. Razlog za to je predvsem v pomanjkanju časa. Začela se je šola, nov razred in posledično več dela. Ampak vse to ni edin razlog. Razlog je bil predvsem  v tem, da sem šla skozi zelo težko preizkušnjo o kateri enostavno nisem mogla govoriti. Ja, sladkorna prinese takšne ali drugačne tegobe in včasih je tudi meni težko spregovoriti o njih.  Sedaj sem sprejela situacijo in nadaljujem s svojim življenjem in tako  sem se odločila, da vseeno nekaj o tem zapišem. Naj dvigne roko tisti, ki ob omembi zobozdravnika, začuti slabost in stiskanje v trebuhu… Med njih spadam tudi sama. To je eden izmed razlogov, da sem se jim izogibala, kolikor se je le dalo. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi redno hodila na preglede in se jim ne bi izogibala kot  ''hudič križa''.  Ampak žal tega ne morem storiti, lahko samo živim s posledicami svojih odločitev. Moja nočna mora se je začela pred natanko enim letom, meseca septembra. Nenado