Preskoči na glavno vsebino

Prvo tromesečje

 


V tem prispevku bom podrobneje opisala prvo tromesečje. 

Ko sem zanosila, sem mrzlično iskala knjige o nosečnosti in diabetesu tipa1. Našla sem samo eno res uporabno v angleškem  jeziku. Iz tega razloga sem se odločila, da se v blogih sprehodim skozi nosečniške tegobe in lepote. 
Upam, da bo katera  nosečnica v teh zapisih, ki sledijo, našla pomoč in oporo ter ideje. Vsekakor pa dobrodošle, da me kontaktirate. 
Nisem vedela kaj pričakovati. Nisem poznala nosečnic s sladkorno boleznijo. Prav tako me noben ni opozoril, kaj me čaka. 

Začelo se je prvi teden v novembru. Sladkorjem se je dobesedno odpeljalo. Ponoči do 15mmol/l, podnevi hipe. Spraševala sem se kaj za vraga se dogaja. Bom zbolela??  Čez 14 dni sem dobila odgovor na svoje vprašanje. Ne nisem zbolela, sem  pa zanosila. Ob zanositvi sem imela Hba1c 6.1mmmol/l.  Po 5 tednih je sladkor prenehal noret v smislu visokih sladkorjev. Pojavil se je drug nadležen simptom: hipoglikemije skupaj s slabostjo. Juhej. Ni lepšega kot se filati s sladkorjem, sokovi in ogljikovimi hidrati, ko te ob tem sili na bruhanje. Slabost je trajala nekje do 11. tedna. Na srečo mi je bilo slabo samo ob večerih pred spanjem in v trgovskih  centrih. Najbolj mi je pomagalo, da sem jedla malo po večkrat. To pomeni na 2 uri nekaj malega. Kar je tudi ustrezalo sladkorjem, ki so radi padali. 

Prve tri mesece sem imela strm padec porabe inzulina. Sladkor mi je neprestano padal v hipoglikemije. Nemalokrat se je zgodilo, da sem od panike pojedla preveč in se spravila iz hipoglikemije v hiperglikemijo. Vam je znano ne? Če vam ni, potem hvala bogu nimate sladkorne! 
Znižala sem bazalne profile za cca. 50%. Seveda postopoma po posameznih urah. Hvala bogu za Dexcom, saj sem tako točno vedela kdaj se je padec zgodil. Presodila sem ali sem ga pobiksala z dozo inzulina. Če sem to trditev ovrgla, sem znižala bazale 1 do 2 uri pred padcem. Delala sem po sistemu poskusa in napake. Če sem znižala premalo, sem drugi dan ponovno imela hipo in sem dodatno znižala. Dokler nisem ujela nekega ravnovesja. Nisem želela znižati vseh ur bazalov naenkrat, ker ob vseh urah nisem imela hipoglikemij in, ker sem se noro bala visokih sladkorjev. Spreminjala sem tudi ure oz. intervale bazalnih odmerkov. Ugotovila sem, da je bilo potrebno znižati tudi OH faktor in  korekcijski faktor. Rada sem se pohecala, da se po štiriindvajsetih letih diabetesa počutim ozdravljeno. Doze inzulina so bile smešno majhne. 
To obdobje manjše porabe inzulina je trajalo nekje do cca. 16. tedna nosečnosti.  

Na začetku sem pisala vse kar jem in koliko OH ima in koliko enot inzulina si dam. Po 1 mesecu sem ugotovila, da me to ne pripelje nikamor. Ista hrana, drug dan, drugačen sladkor. 
Hecno, ampak moj nasvet je, opazujte se. Zapišite si samo pomembna dejstva (npr po pici grem na 30min sprehod in si dam polno dozo enot, da sladkor ostane v meji normale). Koliko je polna doza določite od dneva. Če je bilo slabo vreme, sem zmeraj morala dati več inzulina. Če sem tisti dan menjala set, sem tudi povečala enote pri prvem obroku po menjavi. Če sem vedela, da bom šla na dolg sprehod, sem prilagodila enote.
Zapišite si dejavnike, ki vplivajo na vaš sladkor (vreme,telesna aktovnost itd.). Sicer pa sem med nosečnostjo jedla eno in isto hrano. Raznoliko, ampak samo domače, vse stehtano in to, kar sem preštudirala, da za sladkor deluje. Na začetku, ko sem imela padce sladkorja sem lahko pojedla ooogroomno grisa, ki ga obožujem. Proti koncu nosečnosti pa sem se mu morala odreči. Skratka prehrano je potrebno prilagajati skozi celotno nosečnost, kot tudi doze inzulina in bazalne profile. 

Razmišljala sem, da bi mi mogoče tu koristila črpalka od Zalokerja, ker bi bilo malce lažje, vsaj kar se tiče bazalnih profilov.  

 
 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zobki in sladkorna bolezen

Že kar nekaj časa nisem objavila nobenega bloga. Razlog za to je predvsem v pomanjkanju časa. Začela se je šola, nov razred in posledično več dela. Ampak vse to ni edin razlog. Razlog je bil predvsem  v tem, da sem šla skozi zelo težko preizkušnjo o kateri enostavno nisem mogla govoriti. Ja, sladkorna prinese takšne ali drugačne tegobe in včasih je tudi meni težko spregovoriti o njih.  Sedaj sem sprejela situacijo in nadaljujem s svojim življenjem in tako  sem se odločila, da vseeno nekaj o tem zapišem. Naj dvigne roko tisti, ki ob omembi zobozdravnika, začuti slabost in stiskanje v trebuhu… Med njih spadam tudi sama. To je eden izmed razlogov, da sem se jim izogibala, kolikor se je le dalo. Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi redno hodila na preglede in se jim ne bi izogibala kot  ''hudič križa''.  Ampak žal tega ne morem storiti, lahko samo živim s posledicami svojih odločitev. Moja nočna mora se je začela pred natanko enim letom, meseca septembra. Nenado