Letališča so zame drugi najbolj stresen del
potovanja. Prvi del je pakiranje vseh naših pripomočkov in upanje, da nisem
česa spregledala ter pozabila. Naslednji stres pa je letališče. Ne vem zakaj,
ampak vedno me stiska v trebuhu, preden opravim kontrolni pregled. V vseh teh
letih potovanja z letalom sem naletela na takšne in drugačne situacije. Vsaka
letališča v posameznih državah imajo določena pravila. Nekje so strožja, drugje
manj. Vsekakor se moraš zavedati, da nisi edini sladkorček, ki potuje in, da je
osebje s to boleznijo seznanjeno.
Vedno imej s seboj potrdilo v angleščini, v katerem je zapisano, da si sladkorni
bolnik in so opredeljeni medicinski ter drugi pripomočki, ki jih potrebuješ za
zdravljenje. Potrdilo ti lahko izda diabetolog. Sama ga vedno slikam in ga imam
še na telefonu, v primeru, da bi potrdilo slučajno izgubila.
Pripomočke za diabetes imej vedno v ročni prtljagi! Razen, kadar greš na
potovanje za več mesecev, takrat seveda ne moreš vseh medicinskih pripomočkov
spakirati v ročno prtljago. Sama sem pred leti potovala na Dansko za 4 mesece.
Za približno 3 tedne pripomočkov sem imela v ročni prtljagi, preostali delež pa
v oddani prtljagi. Razen insulina, tega sem v celoti imela v ročni prtljagi.
Bodi pozoren/na, da insulinske ampule/ insulinske pene spakiraš v prozorne vrečke (max 100ml na vrečko). Sama sem na daljše potovanje
insulin spakirala v prozorne vrečke in dala v majhno hladilno torbo (kot
denarnica) ter vanj položila hladilni gel. Tega ne počnem, kadar let traja manj
od 6 ur oziroma zunaj niso ekstremno visoke temperature.
Igle, sete, rezervoarje, alkoholne robčke in
trakove za merjenje sladkorja v krvi zložim v manjšo torbico, ki jo potem na
pregledu odprto položim v škatlo. Tako mi je lažje, kot vleči vrečke iz torbe
ali celo posamezne dele polagati iz kovčka v škatlo.
Samo v Benetkah so mi na letališču
komplicirali zaradi Frutabele in Dextro tablet. Drugje nikoli nisem imela
težave z vnosom hrane, ki je potrebna za dvigovanje sladkorja. To naj bo
zapisano tudi na potrdilu za letenje.
Kako pa
je s črpalkami in CGM napravami (senzorji)?
Takoj, ko greste na pregled opozorite osebje,
da nosite za pasom insulinsko črpalko in senzor za merjenje sladkorja v krvi.
Povejte, da napravi NE! smeta čez
rentgenski pregled, temveč morata biti pregledani ročno. Ne odklapljajte
insulinske črpalke in ne polagajte senzorja (če imate Dexcomovega) na pult v
škatlo, temveč skupaj z obema pojdite čez detektor kovin. Najverjetneje boste s
tem sprožili alarm. Nič ni narobe, postavili vas bodo ob stran in vas ročno
pregledali. Včasih želijo aparata ročno pregledati, kar jim seveda dovolite.
Želim vam lepe počitnice in točen let! =)
Komentarji
Objavite komentar