Pred 15 leti sem dočakala
insulinsko črpalko. Moji starši so bili vznemirjeni. Sama pa sem v tistih
trenutkih doživljala stisko. Stara sem bila 12 let in priznam, svoje bolezni
sem se sramovala. Pogosto sem jo v družbi tudi zamolčala (nespametno, vem). Ko sem izvedela, da gremo čez en teden na
edukacijo za življenje z insulinsko črpalko, se mi je podrlo pol sveta. Moja
prva misel je bila u sranje sedaj bodo
vsi videli, da sem drugačna. Tega aparata enostavno ne bom mogla dovolj
skriti. Poleti sem v kopalkah skušala čim bolj skriti sete. Set na trebuhu? Ni
šanse!
15 let kasneje jo nosim ponosno,
tako črpalko kot tudi senzor. V teh letih je ta pumpica postala moja najboljša
prijateljica. Priznam, še vedno jo raje skrijem, kadar se oblečem elegantno.
Prav tako jo iz varnostnih razlogov skrivam v službi (delo z mlajšimi otroci). Skrijem
jo prav tako tudi na koncertih ali kakšnih večjih prireditvah, ker me je strah,
da bi kdo to zamenjal za telefon in jo skušal ukrasti. Vendar se je ne
sramujem.
Največkrat jo nosim za pasom
(plastični ovitek s sponko). Občasno jo zataknem za nedrček. Ponoči uporabljam
mehek pas okrog trebuha, ki sem ga kupila v Zaloker&Zaloker. Na spletu sem našla tudi različne možnosti za
nošenje okrog noge, vendar priznam, da še tega nisem nikoli preizkusila. Zaloker&Zaloker
pa prodaja tudi športni pas za črpalko. Enkrat v prihodnosti ga enostavno morem
preizkusiti. Neverjetno dobra ideja pa se mi zdi ''podvezica'' s predalčkom za
insulinsko črpalko. Našla sem jo na tuji spletni strani Etsy. Če jo katera ima,
bom vesela mnenja.
Včasih še vedno občutim tihe poglede na svoji napravi, ljudem je pogosto neprijetno in ne upajo vprašati. Leta in izkušnje so me naučile, da se lepo nasmehnem in odgovorim na ne zastavljeno vprašanje: ''To je insulinska črpalka, imam sladkorno bolezen tipa 1.''
Kje nosite vi insulinske črpalke?
Če imate kakšen dober pas ali torbico za insulinsko črpalko, bom vesela nasveta
in izkušnje.
Komentarji
Objavite komentar